Varnost in zdravje pri delu v kontekstu starajoče se delovne sile

Employer

2: Zdravo delovno okolje za vse starosti

Varnost in zdravje pri delu v kontekstu starajoče se delovne sile

Zakonska obveznost

Delodajalci so z zakonom zavezani k zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev v vseh pogledih, povezanih z delom (Zakon o varnosti in zdravju pri delu - ZVZD-1, Uradni list RS, št. 43/11). Sem spada ocenjevanje tveganj za varnost in zdravje delavcev ter prilagajanje dela posamezniku.

Zakon delodajalcem tudi nalaga, da delavce obravnavajo enakopravno in prepoveduje diskriminacijo na podlagi starosti ali invalidnosti (Zakon o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16).

Da pa lahko popolno enakopravnost uveljavijo tudi v praksi, načelo enakega obravnavanja delodajalcem ne preprečuje sprejemanja določenih ukrepov za preprečevanje ali nadomestilo za prikrajšanost, povezano s starostjo ali invalidnostjo. Sem spadajo tudi ukrepi za zaščito varnosti in zdravja pri delu ali ukrepi, usmerjeni k spodbujanju vključevanja starejših ljudi ali invalidov v delovno okolje.  

Upoštevanje starosti in raznolikosti pri ocenah tveganja

Ocena tveganja je korak v postopku upravljanja tveganja varnosti in zdravja pri delu, s katerim se ugotavljajo morebitna tveganja in nevarnosti, ki so jim lahko izpostavljeni delavci, ter izberejo varovalni in preventivni ukrepi, ki jih je treba uvesti. Gre za dinamičen proces, s katerim lahko organizacije uvedejo proaktivno politiko za obvladovanje poklicnih tveganj.  (Vir)

je temelj učinkovitega upravljanja na področju zdravja in varnosti. Pri izvajanju ocen tveganja je pomembno upoštevati raznolikost delovne sile in posvečati posebno pozornost delavcem, ki so lahko posebej izpostavljeni: mlajši delavci, starejši delavci, invalidi in ženske

Starost je eden od vidikov raznolikosti in pri ocenah tveganja je treba upoštevati določene dejavnike tveganja, povezane s starostjo. V primeru mlajših delavcev je med tveganja vključeno pomanjkanje izkušenj, pri starejših delavcih pa so tveganja povezana s potencialnimi spremembami funkcionalnih zmožnosti. 

Posamezniki se na področju zdravja in fizične pripravljenosti zelo razlikujejo in te razlike se s starostjo povečujejo, zato domneve, ki temeljijo izključno na starosti, niso ustrezne.

Ključne točke, ki jih je treba upoštevati pri oceni tveganja so naslednje:

  • redno izvajanje ali pregled ocen tveganja;
  • upoštevanje nalog, ki jih zajemajo določena delovna mesta;
  • korektivni ukrepi morajo temeljiti na zmožnostih in objektivnih tveganjih, ne pa samo na starosti ter
  • nudenje rednih zdravstvenih pregledov za prepoznavanje težav.

Več informacij o starosti primerni oceni tveganja najdete tukaj.

Prilagajanje delovnega mesta

Na osnovi ocene tveganja morajo delodajalci uvesti ukrepe za prilagoditev sposobnosti in zdravstvenega stanja delavcev spremembam. Ukrepi morajo temeljiti na objektivnih tveganjih in sposobnostih delavca, ne pa na njegovi starosti. 

Med primere prilagoditev spadajo:

  • prilagajanje obstoječe opreme ali zagotavljanje nove opreme, da se prepreči ali zmanjša ročno premeščanje, ponavljajoči se gibi ali uporaba fizične sile, prisilna drža telesa;
  • zagotavljanje nastavljivih delovnih mest, ki so primerna za uporabnike vseh starosti;
  • rotacija nalog;
  • avtomatizacija rutinskih ali monotonih nalog;
  • sprememba vzorcev izmen in
  • prilagajanje svetlobe.

Prilagoditve delovnega mesta morajo biti dinamični in trajni procesi, ki temeljijo na ocenah tveganja, v celotni karieri delavca. Dobro zasnovana delovna mesta in organizacija dela koristijo delavcem vseh starostnih skupin.

Primeri dobrih praks

Tukaj (modul za strokovnjake s področja varnosti in zdravja pri delu) lahko preberete več o spremembah funkcionalnih zmožnosti, povezanih s starostjo, njihovih potencialnih posledicah za delo in kako se je mogoče te težave lotiti z upravljanjem na področju varnosti in zdravja pri delu. 

Celovit pristop k varnosti in zdravju pri delu ter koncept delovne sposobnosti

Upravljanje varnosti in zdravja pri delu v kontekstu starajoče se delovne sile zahteva celovit pristop, pri katerem se upoštevajo različni dejavniki, ki vplivajo na zmožnost osebe za delo. Koncept delovne sposobnosti predstavlja tak pristop. Več o konceptu delovne sposobnosti najdete tukaj (naslednji razdelek).