Delovna sposobnost se lahko opiše kot ravnovesje med viri posameznika in dejavniki, povezanimi z delom. Na delovno sposobnost vpliva tudi okolje izven dela.Med osebne vire so vključeni naslednji elementi: (1) zdravje in funkcionalne zmožnosti; (2) sposobnosti in veščine; (3) vrednote, vedenje in motivacija. Dejavniki, povezani z delom, so sestavljeni iz vsebine dela, delovnega okolja, organizacije dela in vodstva.  (Vir)

se lahko opiše kot ravnovesje med viri posameznika na eni strani in dejavniki, povezanimi z delom, na drugi. Osebni viri so sestavljeni iz zdravstvenih in funkcionalnih zmožnosti (prvo nadstropje), sposobnosti in veščin (drugo nadstropje) ter vrednot, odnosov in motivacije (tretje nadstropje). Delo je sestavljeno iz vsebine dela, delovnega okolja, organizacije dela in vodstva (četrto nadstropje). Stopnice med nadstropji ponazarjajo, da so različne dimenzije delovne sposobnosti medsebojno povezane.

Osebni viri se spreminjajo (npr. s staranjem), globalizacija in nove tehnologije pa vplivajo na delovne zahteve. Dejavniki, ki vplivajo na delovno sposobnost, se zato nenehno spreminjajo. Če želimo zagotoviti dobro delovno sposobnost v celotnem poklicnem življenju, je treba sprejeti ukrepe v vseh dimenzijah delovne sposobnosti – zdravje, veščine in sposobnosti ter motivacija. Za ohranjanje in spodbujanje delovne sposobnosti je potrebno dobro vodstvo ter sodelovanje med delodajalci, vodstvom, nadzorniki in delavci.

Na delovno sposobnost vpliva tudi okolje zunaj dela. Tudi družina in bližnja skupnost osebe lahko na več različnih načinov vplivata na delovno sposobnost osebe v celotnem življenju. Zato je pomembno zagotavljanje ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem. 

Družba in operativno okolje tvorita infrastrukturo, storitve in pravila, ki lahko organizacijam pomagajo pri ohranjanju in spodbujanju delovne sposobnosti.