Slovarček

To je delovno razmerje, v katerem eden delodajalec najame dva ali več delavcev, ki delajo na enem delovnem mestu za polni delovni čas. Gre za obliko zaposlitve s krajšim delovnim časom, ki zagotavlja, da je deljeno delovno mesto vedno zasedeno.   (Vir)

Delovna sposobnost se lahko opiše kot ravnovesje med viri posameznika in dejavniki, povezanimi z delom. Na delovno sposobnost vpliva tudi okolje izven dela.Med osebne vire so vključeni naslednji elementi: (1) zdravje in funkcionalne zmožnosti; (2) sposobnosti in veščine; (3) vrednote, vedenje in motivacija. Dejavniki, povezani z delom, so sestavljeni iz vsebine dela, delovnega okolja, organizacije dela in vodstva.  (Vir)

Načrti delovnega časa glede na opravljene ure v letu delavcem omogočajo, da se delovni čas (in plača) izračuna in načrtuje za obdobje enega leta. Na ta način se lahko doseže prilagodljivost delovnega časa. (Vir)

Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem lahko posameznik uresniči svoje sposobnosti, se sooča z običajnimi napori življenja, lahko dela produktivno in lahko prispeva svoji skupnosti.  (Vir)

Fleksibilna upokojitev pomeni ponujanje delavcem več možnosti, ko se odločajo za upokojitev. To lahko vključuje spreminjanje spodbud za poznejšo upokojitev ali omogočanje delavcem, da dobijo del pokojninskih ugodnosti in ostanejo na delovnem mestu s krajšim delovnim časom.   (Vir)

Delavec invalid je delavec s telesnimi ali duševnimi okvarami, ki lahko vplivajo na delo. Med delavce invalide spadajo ljudje s kroničnimi, dolgotrajnimi ali progresivnimi boleznimi. (Vir)

Z delom povezana

Z delom povezana kostno-mišična obolenja se nanašajo na zdravstvene težave, ki vplivajo na mišice, kite, vezi, hrustanec, žilni sistem, živčni sistem ali druga mehka tkiva in sklepe kostno-mišičnega sistema. Z delom povezana kostno-mišična obolenja so posledica ponavljajočega se in napornega dela. Te zdravstvene težave obsegajo vse od neudobja in manjših bolečin pa vse do resnih zdravstvenih težav, ki lahko povzročijo trajno invalidnost.  (Vir)

Z delom povezana kostno-mišična obolenja se nanašajo na zdravstvene težave, ki vplivajo na mišice, kite, vezi, hrustanec, žilni sistem, živčni sistem ali druga mehka tkiva in sklepe kostno-mišičnega sistema. Z delom povezana kostno-mišična obolenja so posledica ponavljajočega se in napornega dela. Te zdravstvene težave obsegajo vse od neudobja in manjših bolečin pa vse do resnih zdravstvenih težav, ki lahko povzročijo trajno invalidnost.  (Vir)

Delavec invalid je delavec s telesnimi ali duševnimi okvarami, ki lahko vplivajo na delo. Med delavce invalide spadajo ljudje s kroničnimi, dolgotrajnimi ali progresivnimi boleznimi. (Vir)

Večina kroničnih bolezni v Evropi so nenalezljive bolezni, ki so neinfektivne in neprenosljive bolezni med ljudmi. Te bolezni trajajo dolgo in običajno počasi napredujejo. Štiri glavne vrste nenalezljivih bolezni so bolezni srca in ožilja (npr. srčni infarkti), raki,

Večina kroničnih bolezni v Evropi so nenalezljive bolezni, ki so neinfektivne in neprenosljive bolezni med ljudmi. Te bolezni trajajo dolgo in običajno počasi napredujejo. Štiri glavne vrste nenalezljivih bolezni so bolezni srca in ožilja (npr. srčni infarkti), raki, kronične bolezni dihal (npr. astma) in diabetes. (Vir)

Ocena tveganja je korak v postopku upravljanja tveganja varnosti in zdravja pri delu, s katerim se ugotavljajo morebitna tveganja in nevarnosti, ki so jim lahko izpostavljeni delavci, ter izberejo varovalni in preventivni ukrepi, ki jih je treba uvesti. Gre za dinamičen proces, s katerim lahko organizacije uvedejo proaktivno politiko za obvladovanje poklicnih tveganj.  (Vir)

Pod PPE, ki pomeni Personal Protective Equipment (osebna varovalna oprema), spada vsa oprema, namenjena uporabi delavca (obleka, čelade, očala), da ga zavaruje pred eno ali več nevarnostmi, ki lahko ogrožajo njegovo varnost in zdravje pri delu, ter vsi dodatki ali pripomočki, namenjeni temu cilju. Nevarnosti, zaradi katerih je potrebna varovalna oprema, so fizične in električne nevarnosti, vročina, kemične in biološke nevarnosti ter delci v zraku. Osebna varovalna oprema se mora uporabljati, če se tveganjem ni mogoče izogniti ali jih zadostno zmanjšati s tehničnimi sredstvi kolektivne zaščite ali postopki delovne organizacije. (Vir)

Poklicna nevarnost je vir, situacija ali dejanje, ki lahko povzroči poškodbe v obliki telesnih poškodb, bolezni ali kombinacijo obojega.  (Vir)

Prilagodljivi urnik dela omogoča izpolnjevanje potreb posameznikov in organizacij s spreminjanjem časa (kdaj), lokacije (kje) in načina (kako) funkcioniranja zaposlitve.  (Vir)

Profiliranje starosti (ali: analiza starostne strukture) se uporablja za analizo trenutne in prihodnje starostne strukture organizacije. Rezultate je treba interpretirati v povezavi z delom in delovnimi zahtevami ter v povezavi s politikami in načrtovanjem oddelka za človeške vire v organizaciji.   (Vir)

Promocija zdravja na delovnem mestu so skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja ter dobrega počutja ljudi na delovnem mestu. To se lahko doseže s kombinacijo naslednjega: (1) izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja; (2) spodbujanja aktivne udeležbe in (3) spodbujanja osebnega razvoja. (Vir)

Psihosocialna tveganja so tisti vidiki oblike dela in organizacije ter upravljanja dela in njihov socialni ter okoljski kontekst, ki lahko povzročijo psihološko ali fizično škodo. S psihosocialnimi tveganji so povezane težave kot so z delom povezan stres, nasilje ali nadlegovanje na delovnem mestu. (Vir)

Ljudje doživijo stres na delovnem mestu, ko začutijo, da obstaja neravnovesje med zahtevami, ki jih delo od njih zahteva, in fizičnimi ali mentalnimi zmožnostmi, s katerimi razpolagajo za soočanje s temi zahtevami. (Vir)

Starost, ki populacijo razdeli na dve številčno enaki skupini; kar pomeni, da je polovica delavcev mlajša od te starosti, polovica pa starejša. (Vir)

Trajnostno delo v vseh življenjskih obdobjih pomeni takšne razmere dela in življenja, ki podpirajo ljudi pri angažiranosti za delo in ohranjanju delovnega mesta v celotnem poklicnem življenju. Gre za razmere, ki omogočajo usklajenost med delom in lastnostmi ali okoliščinami posameznika v vseh življenjskih obdobjih in jih je potrebno razviti v skladu s politikami ter praksami na delovnem mestu in v zasebnem življenju. (Vir)

Upravljanje starosti se nanaša na različne dimenzije upravljanja človeških virov znotraj organizacij, z večjo osredotočenostjo na staranje in bolj splošno na celotno upravljanje staranja delovne sile prek javne politike ali kolektivne pogodbe (Vir).

Osnovna načela upravljanja starosti so:  

• poudarek na preventivnem in ne reaktivnem reševanju težav;
• osredotočenost na celotno poklicno življenje in vse starostne skupine, ne samo na starejše delavce in
• celovit pristop z vsemi dimenzijami, ki prispevajo k učinkovitemu upravljanju starosti.  

(Vir)

Osnovna načela upravljanja starosti so:  

• poudarek na preventivnem in ne reaktivnem reševanju težav;
• osredotočenost na celotno poklicno življenje in vse starostne skupine, ne samo na starejše delavce in
• celovit pristop z vsemi dimenzijami, ki prispevajo k učinkovitemu upravljanju starosti.  

(Vir)

Vseživljenjsko učenje se nanaša na vse dejavnosti učenja v celotnem življenju z namenom izboljšanja veščin, znanja in sposobnosti.  Gre za širok koncept, ki vključuje izobrazbo posameznika, ki je fleksibilna, raznolika ter uporabna v različnih obdobjih in mestih v življenju. Vseživljenjsko učenje zajema celotni spekter formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja. (Vir)

Vseživljenjsko učenje se nanaša na vse dejavnosti učenja v celotnem življenju z namenom izboljšanja veščin, znanja in sposobnosti.  Gre za širok koncept, ki vključuje izobrazbo posameznika, ki je fleksibilna, raznolika ter uporabna v različnih obdobjih in mestih v življenju. Vseživljenjsko učenje zajema celotni spekter formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja. (Vir)

Ljudje doživijo stres na delovnem mestu, ko začutijo, da obstaja neravnovesje med zahtevami, ki jih delo od njih zahteva, in fizičnimi ali mentalnimi zmožnostmi, s katerimi razpolagajo za soočanje s temi zahtevami. (Vir)

Zaposljivost se lahko definira kot »možnost delavca za zaposlitev« ali »kombinacija dejavnikov, ki omogočajo dostop do dela, ohranjanje dela in napredovanje v poklicnem življenju«.