Zakaj je staranje pomembno za varnost in zdravje pri delu?
Staranje populacije v Evropi
V zadnjih desetletjih se populacija v celotni Evropski uniji stara: trend, ki naj bi se nadaljeval in stopnjeval. Na naslednjem grafu je prikazano, da se je srednja starost v zadnjih desetletjih občutno povečala in tako naj bi se tudi nadaljevalo.
Starost, ki populacijo razdeli na dve številčno enaki skupini; kar pomeni, da je polovica delavcev mlajša od te starosti, polovica pa starejša. (Vir)
Staranje populacije je tesno povezano s staranjem delovne sile. Na trg dela prihaja manj mladih ljudi, delež starejših (od 55 do 64 let) na delovnem mestu pa narašča.
Starostna struktura delovno aktivne populacije (1990-2060)
Novi izzivi za varnost in zdravje pri delu
Staranje delovne sile predstavlja nove izzive za varnost in zdravje pri delu:
- Ljudje bodo morali delati dlje, kar lahko pomeni daljšo izpostavitev nevarnostim na delovnem mestu. To je dejavnik tveganja za mnoge zdravstvene težave, povezane z delom (npr. kostno-mišična obolenja).
- Ker bodo ljudje morali delati dlje, se bodo med delovno silo vedno pogosteje pojavljale kronične zdravstvene težave (kot so bolezni srca in ožilja, povišan krvni tlak,
Večina kroničnih bolezni v Evropi so nenalezljive bolezni, ki so neinfektivne in neprenosljive bolezni med ljudmi. Te bolezni trajajo dolgo in običajno počasi napredujejo. Štiri glavne vrste nenalezljivih bolezni so bolezni srca in ožilja (npr. srčni infarkti), raki, kronične bolezni dihal (npr. astma) in diabetes. (Vir)
dihal in diabetes). Preberite več.
Starajoča se delovna sila in spreminjajoč se svet dela
Tehnologija in globalizacija sta zelo spremenili način dela ljudi in vrsto tveganj, ki se pojavljajo na delovnem mestu. Število ljudi, ki opravljajo Sedeče delo se nanaša na delovna mesta, za katera sta značilna minimalno gibanje in nizka poraba energije. Pri sedečem delu morajo delavci pogosto dalj časa sedeti. , narašča in dolgo sedenje ter neaktivnost povišujeta nevarnost za veliko zdravstvenih težav, kot so
Z delom povezana kostno-mišična obolenja se nanašajo na zdravstvene težave, ki vplivajo na mišice, kite, vezi, hrustanec, žilni sistem, živčni sistem ali druga mehka tkiva in sklepe kostno-mišičnega sistema. Z delom povezana kostno-mišična obolenja so posledica ponavljajočega se in napornega dela. Te zdravstvene težave obsegajo vse od neudobja in manjših bolečin pa vse do resnih zdravstvenih težav, ki lahko povzročijo trajno invalidnost. (Vir)
, bolezni srca in ožilja in nekatere vrste raka. Poleg tega so vse bolj razširjena psihosocialna tveganja, pri čemer prihajajo v ospredje tudi nova tveganja (depresija, vplivi novih tehnologij ter zloraba farmakoloških učinkovin za krepitev kognitivnih sposobnosti).Te spremembe v kombinaciji s starajočo se delovno silo predstavljajo dodatne izzive za varnost in zdravje pri delu.
Upravljanje na področju varnosti in zdravja pri delu
Dobro upravljanje na področju varnosti in zdravja pri delu v celotnem poklicnem življenju, vključno s preprečevanjem tveganj na eni strani in prilagoditvijo delovnega mesta na spremembe funkcionalnih zmožnosti na drugi, je ključnega pomena pri spopadanju z zgoraj omenjenimi izzivi. Za učinkovito upravljanje na področju varnosti in zdravja pri delu v kontekstu starajoče se delovne sile so potrebne nepristranske informacije o staranju in vplivu staranja na delo.
Upravljanje ljudi iz različnih generacij
Bolj kot kdaj koli prej organizacije sestavljajo delavci iz različnih generacij z različnimi potrebami, pričakovanji ter kulturami in organizacije se soočajo z določenimi izzivi, povezanimi z vedno starejšo delovno silo.
Staranje delovne sile in povezani izzivi zahtevajo nov pristop k upravljanju starosti na delovnih mestih. Organizacije, ki ne razumejo vpliva starajoče se delovne sile in potrebe po soočanju z izzivi, lahko škodujejo svoji produktivnosti in konkurenčnosti.
Upravljanje starosti se nanaša na različne dimenzije upravljanja človeških virov znotraj organizacij, z večjo osredotočenostjo na staranje in bolj splošno na celotno upravljanje staranja delovne sile prek javne politike ali kolektivne pogodbe (Vir).
Osnovna načela upravljanja starosti so:
- poudarek na preventivnem in ne reaktivnem reševanju težav;
- osredotočenost na celotno poklicno življenje in vse starostne skupine, ne samo na starejše delavce in
- celovit pristop z vsemi dimenzijami, ki prispevajo k učinkovitemu upravljanju starosti.
Upravljanje starosti se nanaša na različne dimenzije upravljanja človeških virov znotraj organizacij, z večjo osredotočenostjo na staranje in bolj splošno na celotno upravljanje staranja delovne sile prek javne politike ali kolektivne pogodbe (Vir).
Osnovna načela upravljanja starosti so:
- poudarek na preventivnem in ne reaktivnem reševanju težav;
- osredotočenost na celotno poklicno življenje in vse starostne skupine, ne samo na starejše delavce in
- celovit pristop z vsemi dimenzijami, ki prispevajo k učinkovitemu upravljanju starosti.