Zakonska obveznost

Delodajalci so z zakonom zavezani k zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev v vseh pogledih, povezanih z delom (Zakon o varnosti in zdravju pri delu - ZVZD-1, Uradni list RS, št. 43/11). Sem spada ocenjevanje tveganj za varnost in zdravje delavcev ter prilagajanje dela posamezniku.

Zakon delodajalcem tudi nalaga, da delavce obravnavajo enakopravno in prepoveduje diskriminacijo na podlagi starosti ali invalidnosti (Zakon o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16).

Da pa lahko popolno enakopravnost uveljavijo tudi v praksi, načelo enakega obravnavanja delodajalcem ne preprečuje sprejemanja določenih ukrepov za preprečevanje ali nadomestilo za prikrajšanost, povezano s starostjo ali invalidnostjo. Sem spadajo tudi ukrepi za varovanje varnosti in zdravja pri delu ali ukrepi, usmerjeni k spodbujanju vključevanja starejših ljudi ali invalidov v delovno okolje. 

Upoštevanje starosti in raznolikosti pri ocenah tveganja

Ocena tveganja je korak v postopku upravljanja tveganja varnosti in zdravja pri delu, s katerim se ugotavljajo morebitna tveganja in nevarnosti, ki so jim lahko izpostavljeni delavci, ter izberejo varovalni in preventivni ukrepi, ki jih je treba uvesti. Gre za dinamičen proces, s katerim lahko organizacije uvedejo proaktivno politiko za obvladovanje poklicnih tveganj.  (Vir)

je temelj učinkovitega upravljanja na področju varnosti in zdravja pri delu. Pri izvajanju ocen tveganja je pomembno upoštevati raznolikost delovne sile in posvečati posebno pozornost delavcem, ki so lahko posebej izpostavljeni: mlajši delavci, starejši delavci, invalidi in ženske. 

Starost je eden od vidikov raznolikosti in pri ocenah tveganja je treba upoštevati določene dejavnike tveganja, povezane s starostjo. V primeru mlajših delavcev je med tveganja vključeno pomanjkanje izkušenj, pri starejših delavcih pa so tveganja povezana s potencialnimi spremembami funkcionalnih zmožnosti. 

Posamezniki se na področju zdravja in fizične pripravljenosti zelo razlikujejo in te razlike se s starostjo povečujejo, zato domneve, ki temeljijo izključno na starosti, niso ustrezne.

Več informacij o starosti primerni oceni tveganja najdete tukaj.

Ključne točke, ki jih je treba upoštevati pri oceni tveganja so naslednje:

• redno izvajanje ali pregled ocen tveganja;
• upoštevanje nalog, ki jih zajemajo določena delovna mesta;
• korektivni ukrepi morajo temeljiti na zmožnostih in objektivnih tveganjih, ne pa samo na starosti ter
• nudenje rednih zdravstvenih pregledov za prepoznavanje težav.

Ko gre za starejše delavce, je treba med drugim posebej upoštevati naslednja tveganja:

• ergonomska tveganja kot so ponavljajoči se gibi, ročno premeščanje, prisilna oz. neudobna drža telesa in statična drža telesa;
• delo v izmenah;
• vroče, hladno ali hrupno delovno okolje, vibracije in
• delo na višini.

Vprašanja, ki jih morate upoštevati, ko gre za starejše ženske:

• menopavza (njeni simptomi so utrujenost, motnje spanja, navali vročine) in
• obveznosti oskrbe (ki lahko zadevajo moške in ženske, vendar v praksi običajno običajno to opravljajo večinoma ženske; dolžnosti oskrbe v delovni sili se s starostjo povečajo, vendar je oskrba najpogostejša pri delavcih, starih od 50 do 64 let).

Psihosocialna tveganja so tisti vidiki oblike dela in organizacije ter upravljanja dela in njihov socialni ter okoljski kontekst, ki lahko povzročijo psihološko ali fizično škodo. S psihosocialnimi tveganji so povezane težave kot so z delom povezan stres, nasilje ali nadlegovanje na delovnem mestu. (Vir)

(za več informacij kliknite tukaj): 

• zastarele veščine, pomanjkanje usposabljanja;
• starostna diskriminacija in
• slabo ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, npr. zaradi obveznosti oskrbe.

Za izvedbo ocene tveganja je pomembno naslednje: 

• sodelujejo naj predstavniki delavcev in delavci, vključno s starejšimi delavci, da zagotovite upoštevanje njihovih potreb in vidikov; 
• zagotovite, da se pri oceni upoštevajo delavci, ki delajo s polnim delovnim časom, delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom in delavci, ki delajo s fleksibilnim delovnim časom;
• delovne naloge ocenite med izvajanjem (ne osredotočajte se samo na nazive delovnih mest), da dobite bolj natančen vpogled v dejanska vedenja ter fizične in mentalne obremenitve, kot jih izkusijo delavci, ter
• zagotovite ukrepe za zmanjšanje tveganj, ki vplivajo na vse delavce, vključno s starejšimi delavci.

Poleg ocene tveganja lahko spremljanje zdravja nudi dragocene informacije, saj lahko opozori na pomanjkljivost kontrolnih ukrepov na delovnem mestu in pomaga pri predčasnem zaznavanju dejavnikov tveganja. 

Prilagajanje delovnega mesta

Na osnovi ocene tveganja morajo delodajalci morda uvesti ukrepe za prilagoditev spremembam zmožnosti in zdravstvenega stanja delavcev. Ukrepi morajo temeljiti na objektivnih tveganjih in sposobnostih delavca, ne pa na njegovi starosti. 

Med primere prilagoditev spadajo:

• prilagajanje obstoječe opreme ali zagotavljanje nove opreme, da se prepreči ali zmanjša ročno premeščanje, ponavljajoči se gibi ali uporaba fizične sile, prisilna drža telesa;
• zagotavljanje nastavljivih delovnih mest, ki so primerna za uporabnike vseh starosti;
• rotacija nalog;
• avtomatizacija rutinskih ali monotonih nalog;
• sprememba vzorcev izmen in
• prilagajanje svetlobe.

Prilagoditve delovnega mesta morajo biti dinamični in trajni procesi, ki temeljijo na ocenah tveganja, v celotni karieri delavca. Dobro zasnovana delovna mesta in organizacija dela koristijo delavcem vseh starostnih skupin.

Primeri dobrih praks

Tukaj (naslednji razdelek) lahko preberete več o spremembah funkcionalnih zmožnosti, povezanih s starostjo, njihovih potencialnih posledicah za delo in kako se je mogoče te težave lotiti z upravljanjem na področju varnosti in zdravja pri delu. 

Celovit pristop k varnosti in zdravju pri delu ter koncept delovne sposobnosti

Upravljanje varnosti in zdravja pri delu v kontekstu starajoče se delovne sile zahteva celovit pristop, pri katerem se upoštevajo različni dejavniki, ki vplivajo na zmožnost osebe za delo. Koncept delovne sposobnosti predstavlja tak pristop. Več o konceptu delovne sposobnosti najdete tukaj (naslednji razdelek).